» …. in akcija!« je nekega svežega zgodnje avgustovskega jutra »ukazal« režiser Blaž Švent v Dovjah pri Kranjski Gori. V resnici se je naša akcija začela že veliko prej, kak debel mesec pred tem.
Ob snemanju TV spotov me vsakič znova preseneti, koliko piljenja detajlov, ki jih povprečen gledalec v končnem izdelku sploh ne opazi, je potrebnih, da smo mogoče celo zadovoljni. Koliko telefonskih konferenc, e-mailov, e-mailov z rdeče boldanim tekstom, telefonskih klicev, urgent SMS-ov, koliko pisanja različnih scenarijev in popravljanja storyboardov, šivanja, friziranja, tekanja po trgovinah z oblekami, koliko castingov in še res res zadnjih castingov, glavobolov, kostumskih vaj, vožnje po Sloveniji, da se je našla prav ta »edina prava« hiška, čist mal pa le načetih živčnih končičev, vožnje iz Zagreba in Beograda, … za 2x 27 sec filma. No, če gre za mednarodno blagovno znamko, ki do pred nedavnim tako velike produkcije še ni zaupala slovenskim glavam in rokam, lahko nad zgornjo enačbo pripišemo še tretjo potenco.
Ko pa gre enkrat vsa zbrka in »kaj gre lahko še narobe« mimo, nastopi nek »zen« trenutek: mi zadovoljni, celo malo ponosni, mama Ogilvy, ki nas sicer zelo pohvali (malo pa so nam celo fouš, ker nam je zares uspelo), naročnik, ki piše, da je nekdo na prvi interni projekciji celo solzico potočil…..sugar overdoze.
Ampak če že govorimo o Milka čokoladi, je tu morda celo na mestu.
Mateja Peršič
Agencija Imelda Ogilvy je za svoj oglas z naslovom Couple (Par) za blagovno znamko Pattex prejela posebno priznanje. Uredništvo publikacij Luerzer's Archive - ki že 25 let izbira in objavlja najboljše oglase v svetovnem merilu, navdihuje in informira tisoče kreativcev po svetu ter napoveduje trende v oglaševanju - ga je izbralo za International Print ad of the week oz. tiskani oglas tedna v svetovnem merilu.
»Novica nas je zelo razveselila in potrdila, da smo na pravi poti,« je povedal kreativni direktor Imelde Ogilvy Jure Požun. »V prihodnje si želimo še več povezovanja z dobrimi blagovnimi znamkami in ustvarjanja oglasov, ki bodo dvigovali kakovostni nivo in dobro služili svojemu osnovnemu namenu - prodaji," je še dodal.
Oglas je ustvarila ekipa, v kateri so sodelovali kreativni direktor Jure Požun, tekstopisec Andrej Baša, art direktor Sašo Dornik, oblikovalec Jože Martinčič, fotograf Ciril Jazbec ter vodji projekta Barbara Balažič in Nina Hočevar.
Zakaj cel svet obožuje fotografa Terryja Richardsona?
Zato, ker osvaja z:
:
V našem poslu veliko razmišljamo. Ampak več kot se razmišlja, manj se dela. Če drugega ne, zmanjka časa. Zato moram pohiteti, da napišem čimveč in čimprej. Da bo volk sit in koza debela. Da ne povzročim toče, ker je tako zelo prepozno zvoniti po njej.
Spomnila sem se Edwarda de Bona in njegovih 6 klobukov razmišljanja. On bi že vedel, kako in kaj. Verjetno bi si nadel rumeni klobuk in lepo, logično povedal nekaj pozitivnega na temo sonca po vsakem dežju.
Okej, menjala sem klobuke enega za drugim. Sem si rekla, da bo tako za vsakogar nekaj. Zamenjala sem že vseh 6 klobukov, ampak v meni je nekaj, zaradi česar se najbolje počutim v rdečem. Kar je normalno, ni pa vselej dobro. Je že res, da imajo vsake oči svojega malarja, a bistvo tovrstnega razmišljanja je, da vsak v kolektivu zmore nositi vse klobuke. Da jih zna menjati in da razume, da ni stvar modnih zapovedi, temveč je cilj istočasnega osredotočenega razmišljanja s klobuki na glavi doseganje konstruktivnega dialoga. Pod belim bi se vsi strinjali, da se železo kuje, dokler je vroče. Neobdelano in surovo, postopno in dosledno. Črni klobuk, denimo, ne samo, da pove, da ena lastovka še ne prinese pomladi, celo več, ponavadi s tem klobukom lastovka izgubi kompas. Pomlad nasploh postane vprašljiva. Nič ni hujšega, je pa nujno, da dojamemo celotno situacijo. Včasih je nujno pogledati resnici v oči. Preveč samozavesti lahko tudi škodi.
In če ni jasno, kaj hočem povedati, ne morem nič. Nimam dovolj zelenih klobukov, da bi jih delila. Priporočam pa izposojo. Zelenega klobuka ali pa vsaj knjige. Včasih pride prav, saj nikoli ne veš, v katerem grmu tiči zajec.
