Kofetkanje? Ne, spletkanje?

Kofetkanje je še vedno v modi, a način dogovarjanja za mesto in čas kofetkanja se je spremenil. Do leta 1876, ko je Alexandre G. Bell vložil patent za telefonijo, smo se kar obiskovali. Z razvojem sodobnejše različice telefona - mobilnikom - smo se za kofetkanje dogovorili tudi v času poležavanja na plaži ali pohajkovanja po gorah. Vendar mobilni telefon je dobil še eno novo funkcijo; z njim se lahko povežemo na najljubše spletno družabno omrežje in dogovorimo srečanje. Enostavno si natipkamo srečanje na kavi.

Facebook, Twitter, MySpace, Flickr in Blogger so samo nekatera družabna omrežja, ki so med uporabniki spleta izjemno priljubljena, saj skupaj štejejo kar 612 milijonov enkratnih uporabnikov. Za tržnike pa predstavljajo izjemno priložnost za trženje izdelkov in storitev.

Ampak ali se lahko gremo spletno trženje in digitalne odnose z javnostmi, pa nismo del družabnega omrežja?

V določenem delu prostega časa se potrošnik preobrazi v spletnega uporabnika, ki uporablja nove komunikacijske kanale za spoznavanje ljudi, vzdrževanje stikov na daljavo, skratka, za mreženje. To, čemur bi rekli kofetkanje, je postalo spletkanje. Vendar verjetno nikoli ne bomo dosegli, da bodo vsi naši potrošniki hkrati naši prijatelji na enem izmed spletnih omrežji, da bomo tako z njimi lahko komunicirali. Postati član vseh družabnih omrežji samo z razlogom, da ujamemo potrošnika, seveda ni smiselno. Spletno trženje in digitalne odnose z javnostmi pa se vseeno lahko gremo, tudi če poznamo osnove družabnih omrežji oziroma na kakšen način uporabniki komunicirajo (npr. ena na ena pogovor in komentiranje fotografij na Facebooku ali izmenjava mnenj na Bloggerju). Pri tem moramo poznati meje in možnosti komunikacijskih tehnologij. Kako uspešni bomo pri njihovi uporabi, pa je predvsem odvisno od ... ideje. Primer, mobilni telefon nam omogoča pisanje sporočil, pošiljanje fotografij, navigacijo, dostop do spleta in še marsikaj več, a pomembno je imeti izvirno idejo, ki jo bomo aplicirali na vse te funkcije.

Torej ... ideja šteje.

Tina Šegota

Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri ali digitalni odnosi z javnostmi

Komunikacijska prihodnost je svetla, saj smo vsak dan bogatejši vsaj za nekaj novih sodobnih orodij, ki nam omogočajo jasnejše in uporabniku prijaznejše pozicioniranje informacij o dogajanjih na ravni podjetij, izdelkov ali storitev. S spremljanjem in pisanjem blogov, raziskovanjem spletnih skupnosti, digitaliziranimi sporočili za javnost in uporabo popularnih orodij, kot so Facebook, Twitter, aplikacije za pametne telefone, lahko učinkovito sooblikujemo dinamiko sodobne komunikacijske družbe.

Digitalni odnosi z javnostmi z uporabo medijskih kanalov Web 2.0 ponujajo personalizirane možnosti za interaktivno in multimedijsko podajanje informacij, izražanje mnenj in participacijo v razpravi o najrazličnejših temah. Z njihovo uporabo v tržni komunikaciji vam lahko pomagamo pri utrjevanju odnosov z vašimi ciljnimi skupinami, pridobivanju dragocenih povratnih informacij ter se ažurno vključimo v razprave, ki so za vaše delovanje pomembne. V Imeldi Ogilvy verjamemo, da k večji učinkovitosti komuniciranja prispeva poznavanje digitalnih navad ključnih ciljnih javnosti, saj jih le tako lahko nagovorimo v medijskem jeziku, ki so mu pripravljene prisluhniti.

Digitalni odnosi z javnostmi so tako odlična priložnost, da ste v stiku s ključnimi deležniki takrat, ko to želijo. Se strinjate?

Jernej Pristov