» …. in akcija!« je nekega svežega zgodnje avgustovskega jutra »ukazal« režiser Blaž Švent v Dovjah pri Kranjski Gori. V resnici se je naša akcija začela že veliko prej, kak debel mesec pred tem.
Ob snemanju TV spotov me vsakič znova preseneti, koliko piljenja detajlov, ki jih povprečen gledalec v končnem izdelku sploh ne opazi, je potrebnih, da smo mogoče celo zadovoljni. Koliko telefonskih konferenc, e-mailov, e-mailov z rdeče boldanim tekstom, telefonskih klicev, urgent SMS-ov, koliko pisanja različnih scenarijev in popravljanja storyboardov, šivanja, friziranja, tekanja po trgovinah z oblekami, koliko castingov in še res res zadnjih castingov, glavobolov, kostumskih vaj, vožnje po Sloveniji, da se je našla prav ta »edina prava« hiška, čist mal pa le načetih živčnih končičev, vožnje iz Zagreba in Beograda, … za 2x 27 sec filma. No, če gre za mednarodno blagovno znamko, ki do pred nedavnim tako velike produkcije še ni zaupala slovenskim glavam in rokam, lahko nad zgornjo enačbo pripišemo še tretjo potenco.
Ko pa gre enkrat vsa zbrka in »kaj gre lahko še narobe« mimo, nastopi nek »zen« trenutek: mi zadovoljni, celo malo ponosni, mama Ogilvy, ki nas sicer zelo pohvali (malo pa so nam celo fouš, ker nam je zares uspelo), naročnik, ki piše, da je nekdo na prvi interni projekciji celo solzico potočil…..sugar overdoze.
Ampak če že govorimo o Milka čokoladi, je tu morda celo na mestu.
Mateja Peršič
